petek, 13. junij 2008

Apostoli in evangelisti

  • Brata Simon Peter in Andrej
  • Zebedejeva sinova Jakob (Veliki) in Janez (evangelist)
  • Filip in Bartolomej (Natanael, sveti Jernej)
  • Alfejeva sinova Matej (cestninar, evangelist) in Jakob (Mlajši)
  • Tomaž (Juda Tomaž, Dvojček)
  • Juda Tadej
  • Simon Gorečnik (Simon Kananej)
  • Juda Iškarijot
  • Matija (zamenjava za Iškarijota)
  • Evangelist Marko
  • Evangelist Luka
  • Pavel

SAVEL IZ TARZA
· Znan pod imenom Pavel.
· Rodil v Tarzu v Mali Aziji (7 ali 8 l. po Kr.). Starši pravoverni Judje. Savlov oče precej premožen in kupil rimsko državljanstvo – znamenje imenitnosti.
· Pri 16. Letih šel v Jeruzalem v šolo k znamenitemu farizejskemu učenjaku Gamalielu.
· Okoli 20. Leta vrnil v Tarz, zato se ni osebno srečal z Jezusom. Čez nekaj let v Tarz začele prihajati vesti o Jezusu, Savel se jezi. Sprejme z olajšanjem vest o Jezusovi smrti. Nato začnejo prihajati nove vesti o Jezusovih učencih. Savel takoj odpotuje v Jeruzalem in takoj začel nastopati proti kristjanom. Navzoč pri kamenjanju Štefana. Nato zvedel, da so kristjani tudi v Damasku, od velikega duhovnika dobil priporočilna pisma za načelnike shodnic v Damasku, da bi od njih zvedel, kje so kristjani.
· Ko se bliža Damasku, ga obsije močna svetloba in ga vrgla s konja: » Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« Savel postane slep.
· Ananija, voditelj krščanske skupnosti v Damasku, gre k Savlu, ta prejme krst. Takrat Savel zopet spregleda. Umakne se v samoto v Damasku. Čez leto se vrne v Damask in pravoverne judovske tovariše prepričuje, da je Jezus božji Sin. Hoteli so ga umoriti. Savel zbeži, tako da ga prijatelji kristjani ponoči spustijo v košu po zidu na tla.
· Odpravi se v Jeruzalem. Jezus govori Barnabi (ugleden član krščanske skupnosti v Jeruzalemu). Barnaba Savla predstavi Petru. Savel pogumno priča za Jezusa v Jeruzalemu. Hočejo ga umoriti. Zbeži v rojstno mesto Tarz.
· Barbana apostoli pošljejo v Antiohijo (veliko mesto v Siriji, za Jeruzalemom drugo največje središče krščanstva), za spremljevalca si izbere Savla. Spreobrneta veliko ljudi. Sveti Duh namigne J, da morata evangelijsko sporočilo ponesti v druge kraje med druge narode.
· Tako Savel začne vršiti svoje veliko misijonsko poslanstvo oznanjevanja evangelija med pogani. Najprej v spremstvu Barnaba, nato sam. Pot ga vodi po vsem tedaj znanem svetu. Povsod ustanavlja majhna občestva, ki jih zaupa v oskrbo zanesljivim možem. Poslej se imenuje Pavel (sprememba pomeni novo življenje, posvečeno izključno misijonskemu delu).
· Pavel pride v Grčijo. Ima slaven govor na griču v Atenah, Areopagu, kjer se je zbirala najvišja mestna oblast k razpravljanju o pomembnih odločitvah. Večina se mu posmehuje in meni, da je zmešan, ker govori o vstajenju mrtvih. Pavel pogosto poudarja, da vera ni nekaj, kar si človek pridobi s ponosnim razumom, temveč je dar.
· Nato gre v Korint, veliko trgovsko središče Grčije, kjer ostane dve leti in pol. Nato gre v Efez (leta 54 po Kr.), kjer je to mesto tri leta njegovo izhodišče za misijonsko delo. Efez je bilo glavno mesto rimske province Male Azije, stičišče med vzhodom in zahodom. V tistem času mesto šteje 200.000 prebivalcev, ki so živeli od trgovine in pristaniškega prometa. V mestu velik tempelj posvečen Diani oz. Artemidi. Tja prihajajo velike množice romarjev. Češčenje boginje je spodbujalo razbrzdano spolno življenje. Pavel oznanja evangelij, posebej poudarja vrednote zakonskega življenja in krščanske zvestobe. V Korint pošlje svoj znameniti spis slavospev ljubezni (»Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel …«). Zmanjša se zaslužek zlatarjev in prodajalcev spominkov, dvigne se upor zoper Pavla, ki mora mesto zapustiti.
· Nato se vrne v Korint. Korint je obnovil Julij Cezar nekaj let pred Kristusom. Mesto se naglo razvije v veliko trgovsko pristanišče. Leži v ožini, ki povezuje Egejsko in Jonsko morje, tam se ustavljajo velike ladje. Šteje 500.000 mešanih prebivalcev, ki pridejo tja, da bi hitro zaslužili in lažje živeli. Večjemu delu ne uspe in živi v revščini. Preživlja se s trdim delom v pristanišču. Med temi ljudmi deluje Pavel. Pritegne najrazličnejše pripadnike ras in vseh družbenih slojev – nastajajo stranke, Pavel Korintčane pogosto opominja, naj se trudijo za slogo in edinost. Zbere nekaj denarja za skupnost v Jeruzalemu, ki je zelo revna. Načrtuje, da se opravi v Rim.
· V Jeruzalemu ga primejo in izročijo rimskim oblastem. Pavel se sklicuje na pravice rimskega državljana, da mora biti sojen v Rimu. Zaupan je stotniku Juliju, ki naj bi ga popeljal v Rim. Iz pristanišča v Cezareji odplujejo proti Rimu v začetku septembra leta 58. Ladja zaradi neugodnega vremena pripluje komaj do Krete. Stotnik vseeno želi nadaljevati vožnjo. Kmalu ladjo zajame vihar. Vsi na ladji so prepričani, da se ne bodo rešili. Pavel jih bodri, da nihče ne bo izgubil življenja. Po 14 dneh se ladja približa kopnemu, mogočni vetrovi jo vržejo ob obalo in se razbije. Toda vsi, ki so bili na njej, so se rešili na kopno na otok Malta. Tam ostanejo tri mesece, ko pride po njih nova ladja. V Rimu ga izročijo pristojnim rimskim oblastem, toda zaradi prijateljskih vezi s stotnikom Julijem, sme do začetka procesa stanovati v zasebni hiši. Tako je mogel začasno oznanjati evangelij v Rimu, kjer je ostal 2 leti.
· Med tem časom pride v Rim tudi Peter. V tem času se proti kristjanom obračajo tudi rimske oblasti. Krepostni kristjanov so bile za Rimljane neprestan očitek, poleg tega niso hoteli sodelovati v neprestanih vojnah.
· Po dveh letih je Pavel prišel pred sodišče in bil oproščen. Poda se na novo potovanje na Vzhod.
· Rimske oblasti postajajo vedno bolj nezaupljive. Neron da zažgati Rim in obsodi kristjane. Pomori veliko število kristjanov. Med temi je tudi Peter, ki ga na njegovo željo križajo z glavo navzdol (po izročilu okoli leta 64).
· Okoli leta 66 se tudi na vzhodu poostrijo ukrepi zoper kristjane. Pavla rimske oblasti znova primejo in pripeljejo v Rim, kjer pa je bil njegov zapor tokrat strožji. Dovoljeni so mu bili le redki obiski. Spomladi leta 67 ga postavijo pred sodišče, ki ga zaradi neposlušnosti rimskih državnih zakonov obsodi na smrt. Kot rimskega državljana ga obglavijo na kraju v Rimu, ki se imenuje Trije vodnjaki (kjer je sedaj cerkev Sv. Pavla??).
· Tako umreta dva ustanovitelja Cerkve v Rimu, toda do danes ostajata dva stebra, na katerih sloni Cerkev po vsem svetu.

Zaradi Rimljanov posebno trpijo tudi Judje predvsem v Judeji. Rimljani zahtevajo vedno večje davke, ne kažejo nobenega spoštovanja do judovske vere. Leta 66 rimski upravitelj svojim četam ukaže, naj vdrejo v jeruzalemski tempelj in zaplenijo denar ter vse dragocene svete predmete. Izzove splošen upor in Rimljani so pregnani iz Judeje. Toda Rimljani zberejo svoje čete in leta 70 vojskovodja Tit začne oblegati Jeruzalem in septembra mesto pade. Rimljani mesto oplenijo, zažgejo in pomorijo veliko prebivalcev. Do tal porušijo veličastni tempelj, glavno središče judovske vere. Tiste, ki ostanejo živi, prodajo v sužnost ali jih izženejo. Odtlej Judje živijo razkropljeni po vsem svetu. Povezuje in krepi jih edino njihova vera.

APOSTOL TOMAŽ IN ANDREJ
· V času, ko apostol Pavel hodi na svoja misijonska potovanja, so tudi drugi apostoli zapustili Palestino, da bi oznanjali evangelij drugim narodom. Najpomembnejši sta dve potovanji apostola Andreja (Petrovega brata) in apostola Tomaža.
· V tistem času po puščavah Male in Prednje Azije vodijo velike karavanske poti. Po njih se pomikajo karavane trgovcev, ki prenašajo blago iz Indije proti Siriji, Mali Aziji in Egiptu. Po njih se poda apostol Tomaž in pride prav do Indije, kjer je deloval na njenem JZ delu. Po njegovem delovanju tu vzklikne več krščanskih občestev, ki so živele dolga stoletja.
· Andrej se napoti v čisto drugo smer. Najprej oznanja evangelij ob J obalah Egejskega morja, nasproti Male Azije, potem pa pride s trgovskimi ladjami do Črnega morja. Od tam prodira v notranjost pokrajine, ki se razprostira med spodnjim tokom Donave in Dnjepra. V teh močvirnatih in divjih predelih oznanja evangelij. Po izročilih se je ustavil, blagoslovil in zasadil križ v rečnem pristanišču, kjer naj bi kasneje zraslo mesto Kijev. V apostolski dobi tam še ni bilo Rusov, vendar se je pri njih ohranil spomin na ta potovanja in ga še danes častijo kot prvega blagovestnika dežel, kjer prebivajo.

UČENEC MARKO
· Učenec Marko je bil zvest spremljevalec apostola Petra? (Pavla?) na njegovih misijonskih potovanjih. Tako ga srečamo v Rimu, kjer ga verniki prosijo, naj zapiše Petrove in svoje lastne spomine na Gospoda Jezusa. Nastane evangelij po Marku.
· Po Petrovi smrti se Marku poda v Afriko. Vkrca se na ladjo, ki pristane v Aleksandriji (tam nastane tudi znameniti prevod SP v grščino septuaginta). Mnogo Egipčanov Markovo sporočilo jemlje tako zares, da odhajajo v samotne kraje v spokorno življenje (Kopti??).

EVANGELIST LUKA
• Evangelij po Luku in Apostolska dela.
• Doma iz Antiohije, po rodu Grk (ali Sirijec?), zdravnik, neporočen.
• Precej časa skupaj s Pavlom.
• Naj bi bil tudi slikar:
– Črna Marija iz Częstochowe, Poljska,
– Carigrajska Mati Božja v baziliki svete Justine v Padovi,
– Slika device Marije (imenovana Salus populi romani) v baziliki Santa Maria Maggiore v Rimu,
– Milostna Mati Božja na Trsatu, Hrvaška.
• Umrl v starosti 84 let v Tebah.
• Zavetnik zdravnikov in likovnih umetnikov.

APOSTOL JAKOB, Zebedejev sin
· Imenuje se tudi Jakob Veliki in je brat apostola Janeza.
· Evangelij je oznanjal na ozemlju današnje Španije in Portugalske. Potem se mu je 2. januarja leta 40 prikazala Marija in mu naročila, naj se vrne v Judejo. Marija se je pojavila na stebru, ki je še danes shranjen v cerkvi Naše Gospe od stebra (špansko: Nuestra Señora del Pilar) v Zaragozi.
· Je prvi od apostolov, ki je umrl mučeniške smrti: leta 44 (po nekaterih virih 42) ga je dal Herod Agripa v Jeruzalemu zapreti, bičati in obglaviti z mečem.
· Po Jakobovi smrti so bile njegove relikvije čudežno prenešene v Španijo in so se pojavile na kraju, kjer danes stoji Santiago de Compostela (Santiago = Sveti Jakob). Tradicionalni romarji opravijo romanje peš vsaj od francosko-španske meja do Santiaga ("Camino de Santiago" - okoli 600 km). Jakob Veliki velja za glavnega zavetnika Španije in še nekaterih (zlasti špansko govorečih) dežel.

APOSTOL FILIP
· Po Jezusovi smrti je Filip oznanjal po Galileji, Grčiji, Siriji in Frigiji. Umrl je v mestu z grškim imenom Hieropolis (danes: Pamukkale, Turčija). Po izročilu je bil križan, zato na upodobitvah v roki vedno drži križ.

APOSTOL BARTOLOMEJ
· Naj bi to bil sveti Jernej. O njegovem življenju imamo zelo malo podatkov. Rodil se je približno ob začetku našega štetja, verjetno v Kani Galilejski, umrl je verjetno v Armeniji.
· Po starem izročilu je Jernej odšel oznanjat krščanstvo najprej v Indijo, pozneje pa še v Armenijo, kjer sta skupaj z Judo Tadejem ustanovila Armensko apostolsko Cerkev. V Armeniji ga je doletela tudi mučeniška smrt: še živemu so odrli kožo s telesa in ga potem križali z glavo navzdol. To je razlog, da ga štejejo za svojega zavetnika usnjarji. Tudi upodobitve svetega Jerneja ponavadi prikazujejo kako drži v eni roki velik nož, v drugi pa svojo kožo.

APOSTOL MATEJ (cestninar)
· Matej velja za pisca Evangelija po Mateju, zato je na slikah ponavadi upodobljen s peresom v roki, ob njem pa stoji angel. Ker je bil po poklicu cestninar, velja za zavetnika vseh, ki se ukvarjajo s financami, in je včasih upodobljen tudi z mošnjo v roki.
· Čas in kraj Matejevega rojstva je neznan, isto pa velja tudi za čas in kraj njegove smrti. Po enem od izročil je umrl mučeniške smrti v Etiopiji, po drugem izročilu pa naj bi umrl v Hieropolisu v Partiji.

APOSTOL JAKOB, Alfejev sin
· Ali Jakob Mlajši. Je brat apostola Mateja (cestninarja). Domnevno je bil njun oče brat Marijinega moža Jožefa. Če to drži, potem sta bila Matej in Jakob Jezusova bratranca.
· Po izročilu je šel Jakob Mlajši po Jezusovi smrti in vstajenju oznanjat v spodnji Egipt, kjer so ga v kraju Ostrakine mučili in križali. Njegovo telo so potem razžagali na koščke, zato je Jakob Mlajši pogosto upodobljen z mizarsko žago v roki.

APOSTOL TADEJ
· Po Jezusovi smrti je apostol Juda Tadej oznanjal evangelij po Judeji, Samariji, Siriji, Mezopotamiji in drugod po bližnjem Vzhodu. Po legendi naj bi prišel tudi v Edeso, kjer je kralju Apgarju zaupal v varstvo sveti Mandilion - prt z Jezusovo podobo, ki je ni narisala človeška roka (nekateri ta prt enačijo s Torinskim prtom). Nekateri zgodovinarji trdijo, da to ni bil apostol Juda Tadej, pač pa nek drug Tadej, ki je živel precej pozneje.
· Druga legenda poroča, da je Tadej skupaj z apostolom Jernejem prinesel krščanstvo tudi v Armenijo in ustanovil Armensko apostolsko Cerkev. Spomin na to je starodavni samostan svetega Tadeja, ki stoji na skrajnem severozahodu države Iran. Pozneje se mu je pridružil še apostol Simon Gorečnik. Okoli leta 65 sta pretrpela mučeniško smrt.

APOSTOL SIMON KANANEJ
· Apostol Simon je bil znan kot Kananej (Kananejec) ali Zelot. Oba izraza označujeta, da je pripadal stranki gorečnežev (zelotov), zato vzdevek slovenimo kot Simon Gorečnik.
· O življenju Simona Gorečnika je izredno malo znanega. Domnevno je najprej oznanjal Jezusov nauk v Egiptu, pozneje pa se je pridružil apostolu Judu Tadeju v Perziji in Armeniji, kjer je doživel mučeniško smrt.

APOSTOL MATIJA
· nadomestil izdajalca Juda Iškarijota (Apd 1,15-26: Jezusovi učenci so po izdajstvu in smrti Jude Iškarijota sklenili, da je treba namesto njega izbrati novega apostola. Pogoj za kandidata je bil, da je moral biti Jezusov učenec že od vsega začetka Jezusovega javnega delovanja, to pomeni od njegovega krsta v reki Jordan naprej. Premišljevali so o dveh kandidatih, in sicer Jožefu Barsabi ter Matiji, potem pa so z žrebom izbrali Matija).
· Vsi drugi podatki o Matijevem življenju so skopi in nezanesljivi - pogosto tudi protislovni. Po nekaterih virih je deloval v Judeji in pozneje Etiopiji, kjer naj bi bil tudi križan. Po drugih virih naj bi bil v Jeruzalemu kamenjan in obglavljen.
· Nekater viri navajajo, da je Matija avtor Matijevega evangelija, ki pa se ni ohranil do današnjih dni.

APOSTOL JANEZ
· Okoli leta 90 so vsi apostoli že mrtvi, ostane samo še Janez, ki je bil najmlajši med apostoli.
· Leta 49 je še v Jeruzalemu, ker Pavel omenja, da se sreča z njim v mestu, kjer uživa velik ugled kot eden stebrov krščanske skupnosti.
· Kasneje se Janez naseli v Efezu, kjer je Pavel ustanovil cerkveno občestvo. V njem Janez kristjane uči, naj ljubijo Jezusa in svoje brate:«Ljubite se med seboj…«. Njegova dejavnost se razširi tudi na okoliška mesta. Vedno več ljudi prihaja k njemu, ker so ostali apostoli že pomrli. Prosijo ga, naj zapiše spomine – Janezov evangelij.
· Cesar Domicijan (vladal v Rimu od leta 81 do 96) poostri zakone, ki nalagajo zvestobo državi in vladarju. Zaradi njih je Janez, ki noče cesarja po božje častiti, prisiljen oditi v izganstvo na majhen otok Padmos nedaleč od Efeza. V tej samoti ima veliko razodetij – Apokalipsa (knjiga Razodetja).
· Ko so najhujša preganjanja minila, se Janez vrne v Efez, kjer zelo star umre okoli leta 100.
· Ta, ki pričuje za te reči, pravi: »Da, pridem kmalu.« »Amen, pridi, Gospod Jezus!« Milost Gospoda Jezusa naj bo z vsemi!


3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Pozdravljen/a
Vse kar je napisano ni podvrženo času, je večno, pa vendar pogrešam novejše datume. Besede VEČNEGA ŽIVLJENJA me zelo zanimajo. Še posebno pa PRENOS VSEGA- VSAKE besede v realno živjenje.Mislim,da brez EVANGELIJA, še posebno pa ne brez PAVLOVIH pisem, ni poštene politike še manj pa FILOZOFSKEGA razglabljanja in psiholoških tem.
Skoraj vse je možno razumeti še bolj pa DOJETI v LUČI VERE. Sam ne zmorem drugače...
Lep pozdrav!

Anonimni pravi ...

Ja, verjetno zato je

Anonimni pravi ...

Zakaj pa ne:)