Palestina v Jezusovem čas
Galileja
• Jezus tu preživel svojo mladost.
• Doma skoraj vsi apostoli.
• V severnem delu mnogo poganov (Galil hagoim = onkraj poganov).
Genezareško jezero = Tiberijsko morje
-280m n.v., D=21km, Š=11km, P=170km2
Veliko rib.
Nenadni hudi viharji.
Samarija
• Južno od Galileje.
• Mešanci med Asirci in Izraelci.
• Asirci prišli 722 pr. Kr., Judje odpeljani v asirsko ujetništvo; ostali pomešali z Asirci.
• Ob vrnitvi se odtujijo.
• 5. st. pr. Kr. si zgradijo svoj lastni tempelj.
• Od Stare zaveze ohranijo samo pet Mojzesovih knjig.
• V času JK se Judje in Samarijani smrtno sovražijo.
• Judu ni bilo dovoljeno sprejeti vodo od Samarijana.
• Samarijani napadali Jude, ko so potovali iz Galileje.
Judeja
• Južno od Samarije.
• Prebivalci samo Judi.
• Najbolj gorata, pusta.
• Središče je skalnata planota, na tej Jeruzalem (100.000 prebivalcev v času JK)
• Vzhodno od mesta globoka Cedronska dolina in Oljska gora.
• Vzhodno je Mrtvo morje brez rib in rastlin.
Politične razmere
• Smrt Aleksandra Velikega 323 pr. Kr. → egiptovski kralji → sirski kralji.
• Osvoboditev od Juda Makabejca (†161pr.Kr.)
• 63 pr. Kr. Pompej → Idumejec Antipater pride do veljave → sin Herod postane judovski kralj 40 pr. Kr. (by rimski senat).
• Žezlo tako odvzeto Judovemu rodu – “polnost časov” (Gal 4,4)
Herod Veliki
• Spreten, a nasilen vladar.
• Bogate vojne izkušnje.
• Naklonjenost cesarja Avgusta.
• Za naklonjenost Judov prenovil in povečal tempelj ter skrbel za blaginjo.
• Umoril ženo, strica, tri sinove… (10x oženjen)
• V strahu za svoj prestol.
• Umrl po mučni bolezni 4 pr. Kr.! (razlaga sledi)
Arhelaj
• Po Herodovi smrti dežela pripada trem Herodovim sinovom.
• Arhelaj dobi Judejo, Idumejo in Samarijo ter naslov “poglavar narodov”.
• Krut vladar – nakoplje sovraštvo podložnikov (Mt 2,22).
• Judje in Samarijani ga tožijo pri cesarju.
• Po 10-letnem vladanju izgnanstvo v Galijo.
Rimski upravitelji
• Zavladajo po Arhelaju.
• Podrejeni cesarskim namestnikom v Siriji.
• Prebivali v Herodovi palači v Cezareji.
• Ob velikih praznikih prišli v Jeruzalem.
• Najvišji deželni sodniki, vrhovni poveljniki vojske in vodje deželne uprave.
Pilat
• Peti rimski upravitelj po vrsti (26–32 po Kr.)
• Ošaben, nasilen, grabežljiv, podkupljiv.
• Mnogo Judov usmrtiti brez sodne preiskave.
• Judovsko ljudstvo preziral, večkrat žalil njihov verski čut.
• Slednjič izgnan v Galijo.
Tempelj
• Središče verskega, narodnega življenja.
• Herod Veliki 19 pr. Kr. razkošno prenovil → ena najveličastnejših stavb starega sveta.
• Dvor duhovnikov (vsak dan daritve), dvor Izraelcev, najdalj dvor žena, dvor poganov.
• Na zunanjem dvoru prodajale in kupovale daritvene živali in zamenjavali rimski denar.
• Iz belega marmorja in cedrovine, pozlačena streha. Obsegalo je “sveto” in “presveto”.
Sveto:
• miza za posvečene hlebe,
• sedmerorami svečnik,
• oltar za zažiganje kadila,
• tja samo duhovniki.
Presveto:
• ves čas prazno,
• enkrat na leto duhovnik na veliki spravni dan,
• pri vhodu pregrinjalo
Shodnica = sinagoga
• Četverokotne zgradbe, 1 glavni vhod, 2 stranska, več ladij.
• Omara s svetopisemskimi zvitki SZ.
• Vzvišen prostor, kjer brali odlomke iz SP.
• Ob sobotah in praznikih zbirali k božji službi.
• Molitev, branje postave in prerokov, pridigo, blagoslov, če duhovnik.
• SP lahko vsakdo razlagal.
Veliki zbor = sinedrij
• Najvišja judovska upravna oblast v Jeruzalemu in najvišje judovsko sodišče.
• Razsojali v verskih in važnih političnih zadevah.
• V verskih zadevah segala oblast preko Judeje in Palestine. (Apd 9,2)
• Soditi, kaznovati, tudi s smrtjo, če tako določala Mojzesova postava.
• Rimska vlada pustila sinedriju neodvisnost (ker versko življenje neločljivo vezano od političnega), rimski upravitelji potrdili in izvršili smrtne obsodbe.
• Največji vpliv po Herodovi smrti, pod rimskimi upravitelji.
• L. 70 po Kr. delovanje za vedno preneha.
• 71 članov: veliki duhovniki (dejanski veliki duhovnik, odstavljeni veliki duhovniki in poglavarji 24 duhovniških vrst, ki so opravljale službo v templju), pismouki (učitelji in razlagalci Mojzesove postave) in starešine (zastopniki bogatih in vplivnih judovskih rodbin).
• Seje v posvetovalnici v bližini templja ali v palači velikega duhovnika.
• Veliki duhovnik skliceval seje, predsedoval.
Prazniki
1. velikonočni
2. binkoštni
3. šotorski
Ob teh treh praznikih je moral vsak Jud v Jeruzalem, razen žensk, otrok in bolnih, ki niso mogli hoditi peš.
4. spravni dan
5. tempeljsko posvečenje
Velika noč (hebr. pesah = mimohod)
• Glavni praznik.
• Praznik opresnikov.
• Prve dni meseca aprila.
• Rešitev Izraelcev iz Egipta.
• Praznik prve žetve (prinesli Bogu prve snope žita).
• Praznovanje začelo po sončnem zahodu s “pasho” po 10 do 20 okoli enega jagnjeta.
• Izven Jeruzalema se ni obhajal.
Binkošti = pentekoste
• Sedem tednov po drugem velikonočnem dnevu.
• Praznik žetve (darovali prve hlebe).
• Trajal en dan.
Šotorski praznik = sukkot
• Začetek oktobra.
• 40 letno potovanje skozi puščavo in bivanje v šotorih.
• Zahvala za trgatev.
• Osmina, vsak Izraelec moral stanovati v šotoru iz vej na cesti, stehi ali dvorišču svoje hiše.
• Vsak dan sprevod duhovnika in levitov.
• Studenčnico izliv v posodo na oltarju, odtekla v zemljo.
Spravni dan = Yom Kippur
• Proti koncu septembra.
• Izbris grehov ljudstva in duhovnikov
• Počitek kakor v soboto.
• Strogi post.
• Duhovnik vstopil v “presveto”.
Stranke
1. farizeji
2. saduceji
3. herodovci (zavzemali, da bi vsa Palestina bila nerazdeljena pod oblast Herodove kraljeve hiše)
4. (eseni): judovski asketi, podobni poznejšim krščanskim redovnikom, skupno premoženje, največja skromnost, brez žensk, pokorščina, daritve zametavali, zmernost v jedi, dejanska ljubezen do bližnjega.
Farizeji
• Isti verski nazori kot judovsko ljudstvo.
• Strožje izvrševanje vseh SZ postav (že smešno)
• Obvarovati judovstvo tujega.
• Na ljudstvo največji vpliv.
• Pismouki večinoma farizeji (največji vpliv v sinedriju).
• Svetost zunanja in hinavska.
• bogovladje
Saduceji
• Odklanjali vero v prihodnje vstajenje in življenje, v angele in duhove.
• Verovali v Boga, tajili božjo previdnost in njen vpliv na človeka.
• SP priznavali za božjo besedo.
• S farizeji ves čas v konfliktih.
• Ohranili izročila pri duhovniški službi zavoljo ljudstva.
• V času rimskih oblastnikov veliki duhovniki saduceji.
• Privržencev malo, ti iz najimenitnejših, najvplivnejših in najbogatejših rodbin.
Časovni podatki - rojstvo
• Današnje štetje vpeljano v 6. stoletju.
• Prej šteli leta od ustanovitve Rima.
• L. 525 scitski menih Dionizij Mali za izhodno točko Kristusovo rojstvo (l. 754 o. u. R.)
• Herodova smrt in popisovanje prebivalstva.
Herodova smrt
• Judovski zgodovinar Jožef Flavij v “Judovskih starožitnostih”.
• Pred svojo smrtjo pol leta hudo bolan ležal v Jerihi, umrl 4 pr. Kr. (v času prihod Modrih še živ v Jeruzalemu).
• Po odhodu Modrih pobije vse dečke do dveh let (Mt 2,16).
• Jezus rojen najkasneje 748 o.u.R. (6 pr.Kr.)
Kvirinijevo popisovanje
• Cesar Avgust trikrat dal popisati prebivalstvo: 28 in 8 pr.Kr. in 14 po Kr.
• Kvirinij l. 12 pr. Kr. postal konzul, nato poslan v Sirijo za popisovanje.
• Cerkveni pisatelj Tertulijan pripisuje popisovanje Saturninu.
• Kvirinij začel, končal Saturnin ali Kvirinij v imenu Saturnina vodil popisovanje.
• Jezus rojen najpozneje l. 6 pr. Kr.
Mesec in dan rojstva
• Ne vemo nič gotovega.
• Prve tri stoletja praznik rojstva ni obhajal.
• 25. december dan “rojstva nepremagljivega Sonca”.
• Rimljani izbrali čas, ko ljudstvo ni bilo na polju – t.j. zimski čas (po prvem jesenskem dežju oktobra in novembra in pred nujnim poljskim delom v januarju in februarju).
Javno delovanje - začetek
• Krst v Jordanu v petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija (Lk 3,1) = avg 28 do avg 29 l.
• Luka lahko štel po načinu Sircev in rabinov (leto pričenjali z oktobrom), ali štel sovladanje Tiberija z Avgustom → premakniti za leto do dve nazaj.
• Dan krsta 6. januar že od 2. st.
• Evangeliji: od krsta do prvega javnega nastopa v Jeruzalemu ob veliki noči pretekla 2 meseca.
• Ob krstu star 33 do 35 let.
• 30. leta so usposabljala moškega za levitska opravila in za javne nastope.
Koliko let javno deloval?
• Nikjer izrecno omenjeno.
• Prvi trije evangeliji opisujejo delovanje v Galileji in zadnje dogodke pred smrtjo → strniti v leto in tri mesece.
• Janez zajel življenje v pregleden zgodovinski okvir, opiral na judovske praznike.
• Omenja tri različne velike noči (Jn 2,13; 6,4; 11,55) → dve leti in tri meseci; mogoče celo štiri (Jezus ozdravi bolnega moža) → tri leta.
Dan smrti
• Gotovo, da je umrl petek in dan poprej jedel velikonočno jagnje.
• Prvi trije evangeliji: obhajal zadnjo večerjo prvi dan opresnikov → umrl 15. nizana.
• Janez: obhajal pred velikonočnim praznikom in umrl, ko so nasprotniki jedli jagnje → umrl 14. nizana.
• Nasprotje navidezno: dan smrti bil navaden delovni dan → umrl 14. nizana.
• Če 14. nizan petek, jagnje klali dan poprej v četrtek, ker premalo časa za klanje zaradi sobotnega počitka. Jedli poljubno 13. ali 14. nizana.
Leto smrti
• Izračunati, kdaj 14. nizan petek.
• Judje šteli leta po luninih mesecih, niso se držali stalnega koledarja.
• Astronomski računi: leto 30 (7. april) in leto 33 (3. april).
• Rojen vsaj 6 let pr. Kr. → najverjetneje umrl 7. aprila leta 30, star približno 36 let.
