Matrica - debata ob nekaterih referencah za scenarij

• Pedro Calderon de la Barca: La vida es sueño

V tej igri poljski kralj vrže svojega sina Sigismunda v ječo za vse življenje, ker je bilo prerokovano, da bo deželi prinesel uničenje. Svojim podložnikom kralj reče, da je sin umrl ob rojstvu. Ko sin odraste, kralj pove dvorjanom, da njegov sin živi, in jim dovoli, da glasujejo za to, da se sinu dovoli postati prestolonaslednik. Dvorjani glasujejo pritrdilno, vendar pa se sin izkaže za nasilnika, ki eno osebo ubije, drugo pa poskusi posiliti. Zaradi tega ga omamijo in zopet vrnejo v ječo, ko pa se zbudi, mu pojasnijo, da so bili vsi dogodki prejšnjega dne samo njegove sanje. Kljub temu ga njegov ječar graja zaradi njegovega vedenja (v sanjah), nevrednega prinčjega dostojanstva, kar v Sigismundu zbudi slabo vest.

Uporniki proti kralju, ki so izvedeli za kraljevo ravnanje s Sigismundom, le-tega osvobodijo iz ječe, potem pa še premagajo kraljevo vojsko. Sigismund je zdaj v dvomih, če je v resničnosti ali v sanjah. Na koncu se odloči, da se je tudi v sanjah potrebno dobro obnašati, ker „Bog je Bog“, in odpusti kralju. Igra se konča s svatbo.

• Edwin Abbott Abbott: Flatland – A Romance of Many Dimensions

Zgodba pripoveduje o dvodimenzionalnem svetu, imenovanem Flatland (Ravnina), ki ga naseljujejo geometrijski liki, deli premic in običajni poligoni z različnim številom stranic. Pripovedovalec je preprosti Kvadrat, član družbenega sloja (kaste) plemičev in obrtnikov v družbi geometrijskih likov. Kvadrat nas vodi skozi različne zaplete in posledice življenja v dvodimenzionalnem svetu. Sam ima sanje o obisku enodimenzionalnega sveta (Lineland - Dežela črt), ki ga naseljujejo "točke". Tam poskuša prepričati neizobraženega vladarja o obstoju druge dimenzije, vendar spozna, da ga je v bistvu nemogoče pripraviti do tega, da bi videl onkraj svoje večno ravne črte.

Pripovedovalca potem obišče tridimenzionalna krogla, ki je ne more razumeti, dokler sam ne vidi Prostorja (Spaceland). Ta krogla, ki ostane neimenovana, obišče Ravnino ob koncu vsakega tisočletja, da uvede novega apostola v idejo o tretji dimenziji, v upanju, da bodo prebivalci Ravnine nekoč sprejeli in razumeli obstoj Prostorja. Iz varnega Prostorja namreč lahko krogla opazi, da so voditelji Ravnine na skrivaj že priznali njen obstoj, vendar hkrati prisilili k molku vsakega, ki so ga našli, da je oznanjal resnico o Prostorju in o tretji dimenziji. Ob takem oznanjevanju so namreč mnogo prič že ubili ali vrgli v ječo, odvisno od kaste.

Ko je Kvadratov um odprt za nove dimenzije, skuša prepričati kroglo o teoretični možnosti obstoja četrte (in pete, in šeste ...) prostorske dimenzije. Užaljena zaradi prevzetnosti te misli in nesposobna razumeti druge dimenzije se krogla odvrne od svojega učenca. Kvadrat pa ima sanje, v katerih ga krogla ponovno obišče, tokrat zato, da mu predstavi Pointland (Deželo točk). Točka (edini prebivalec, vladar in vesolje v enem) zazna vsak poskus sporazumevanja z njim enostavno kot misel, ki se je porodila v njegovem lastnem umu.

Kvadrat spozna povezavo med neznanjem vladarjev Dežele točk in Ravnine in med njegovim lastnim (in kroglinim) prejšnjim nepoznavanjem obstoja drugih, višjih dimenzij.

Ko se vrne v Ravnino, ima Kvadrat težave, da bi kogarkoli prepričal o obstoju Prostorja, zlasti potem, ko je razglašena javna objava, da bo vsakdo, ki pridiga laži o obstoju treh dimenzij, vržen v ječo ali usmrčen. Ta usoda na koncu doleti tudi Kvadrata.

• Rene Descartes: Meditacije

Hudobni (zlobni) demon, včasih pri Descartesu imenovan tudi hudobni duh, je koncept v kartezijanski filozofiji. Velja za Descartesovo vzporednico Berkeleyevemu konceptu t.i. dogovorjene resničnosti (consensus reality), ki jo podpira Bog, in predstavlja eno od metod sistematičnega dvoma, ki jo Descartes razvija v svojih Meditacijah.
Descartes razvija hipotezo o obstoju zlobnega demona, osebnosti, ki je "premetena in zvita, obenem pa tudi močna, ves svoj napor pa vlaga v to, da me zavede." Ta duh predstavi popolno iluzijo zunanjega sveta, ki vključuje tudi druge ljudi, Descartesovim čutilom, ko v resnici tak zunanji svet sploh ne obstaja. Zlobni demon Descartesovim čutom prav tako predstavlja popolno iluzijo njegovega lastnega telesa, vključno z vsemi telesimi čuti in čutili, ko Descartes sam v resnici nima telesa. Večina kartezijskih filozofov je mnenja, da koncept zlobnega demona vključuje tudi vsemogočnost, kar pomeni, da je le-ta sposoben spreminjati tudi matematiko in osnove logike.
Podobna metoda sistematičnega dvoma je "deus deceptor" (fr. dieu trompeur), varljivi bog. Kartezijski učenjaki se razhajajo glede tega, ali sta zlobni demon in varljivi bog eno in isto.

Vprašanja:
1. Kje v filmu (prizor, dogodek) je mogoče prepoznati vpliv te reference?
2. Kakšen vpliv ima lahko ta referenca na vsakdanje življenje posameznika? kako bi se jo dalo prenesti, na kaj bi lahko vplivala?
3. Kako naj bi na opisano referenco gledal kot kristjan?

Vse reference je mogoče v razširjeni obliki (v angleščini) najti tudi v wikipediji.