torek, 17. april 2007

Protestantizem (Čižek, 2.3.07)

Čižek je v uvodu najprej razložil, kdo ga je tako zainteresiral za protestantizem. Prebral je knjigo Vse poti vodijo v Rim, katere avtorja sta zakonca in bivša protestanta: Scott in Kimberly Hahn. Knjiga govori o tem, kako sta prišla do sklepa, da se je protestantitem dejansko zmotil in sta zato prestopila h katoličanom.

Zgodovina protestantizma se prične, ko takratni pater avguštinskega reda, Martin Luther (1483-1546) 31. oktobra 1517 na vrata grajske stolnice, na Wittenberško cerkev nabije napis s 95 tezami o odpustkih.

Nekaj Luthrovih tez:
Biblija je edini vir božje besede
Odrešitev da le milostni Bog
Od
zakramentov prizna le krst in obhajilo
Odklanja čaščenje
svetnikov in romanja
Zavrača
papeževo poslanstvo

Pri svoji teoriji se je upiral na Jana Husa, češkega reformatorja, ki je bil razglašen za krivoverca in sežgan na grmadi.

M. L. so cerkveni veljaki povabili in ga vprašali:
- če so knjige njegovo delo in
- če je prepričan v njegovo vsebino.

Odgoril je, da se Cerkvi ne nasprotuje popolnoma, vendar ima vseeno določene zahteve:
npr.:

- zahteva po nepriznavanju papeža kot avtoriteto,
- zahteva po neposrednem stiku med
verniki-laiki in Bogom,
- proti
celibatu (sam se je leta 1525 poročil celo s sestro Katarino od Bore),
- proti
spovedi, sami imajo namreč spoved neposredno z Bogom ,
- proti čaščenju
svetnikov,
- za odpravo
samostanov,
- zahteva za opravljanje
bogoslužja v ljudskem jeziku, ne v latinščini
- zahteva po prevodu
biblije,
- zahteva proti
izkoriščanju preprostih ljudi, na račun katerih se Rimskokatoliška Cerkev bogati, - zahteva proti prodaji odpustkov,
- zahteva proti gradnji bogatih katoliških cerkva...


Spisek vseh zahtev je končal s stavkom: "Tukaj stojim, ne morem si drugače pomagati. Bog mi pomagaj. Amen."

Cerkev je po njegovem nastopu izdala celo zakon, da kdorkoli, ki bo ubil M. L. ne bo kaznovan. M. L. je pa imel vseeno vsaj to srečo, da je bil princ na njegovi strani in ga veroval.
Hkrati pa mu je tudi odgovorila z 41 popravki tez.

M. L. je hotel obnoviti Cerkev od znotraj, tako uspešen je pa bil pri tem samo zaradi vladarjev,. ki so ga pri tem podpirali.
To so bili npr. določeni vladarji Nemčije, skandinavskih držav, Velike britanije, Škotske itd.

Protestanti nam (katoličanom) pravzaprav očitajo:
  1. odpustke
  2. svetnike (sami vidijo v tem celo poganske rituale)
  3. mučenike
  4. relikvije
  5. revno ljudstvo ni imelo dostopa do Sv. pisma
  6. zlorabo Sv. pisma (v smislu "prilagajanja" pridig; dolgo časa biblija tudi ni bila vsem dostopna, zato si je mnogo teologov lahko resnico nekoliko prikrojilo. To, da je bilo Sv. pismo v latinščini jim je bilo pri tem le še v pomoč.)
  7. vice, itd.

5 sol protestantizma:

  1. solo gratiae (odrešeni smo samo po Božji milosti)
  2. solo fidae (zveličamo se samo po veri in ne tako kot pri nas: vera + dobra dela)
  3. sola scriptura (Vsa vera temelji na Sv. pismu. Mi npr. verjamemo, da se nam Bog vedno znova razodeva, torej, da ni vse samo v Sv. pismu. Vendar tu se pojavi problem, ker lahko vsak Sv. pismo drugače interpretira. Prav tako priznavamo papeža kot vrhovnega poglavarja Cerkve in svetnike itd.)
  4. solus Kristus (Marijo priznavajo le kot božjo mater. Tako kot mi, je ne prizavajo in tudi ne molijo k njej.)
  5. soli Dei gloria (samo slava Bogu)

Lahko bi rekli da naš odnos s protestanti napreduje (v poz. smislu:)), saj je bila leta 1999 podpisana deklaracija, da imamo kljub vsem razlikam vendar mnogo skupnih točk in verujemo v istega Boga.

Sami na papeža tudi ne gledajo več kot na antikrista, ampak ga smatrajo le še kot upravičenega izobčeneca Cerkve.

Zanimivo je tudi to, da se smeri protestantizma tako zelo razlkujejo, da nekateri celo priznavajo papeža. Druga skrajnost so pa npr. protestanti, ki so za ukinitev redov in jih ne priznavajo.

Po svetu je približno 590 milijonov protestantov ( v ZDA pa je največje protestantsko gibanje).

Za konec še dve zanimivi teoriji protestantov:

  1. celotna pokvarjenost: zaradi izvirnega greha smo celo življenje grešniki, tudi ob izvajanju dobrih del, ker pri tem nimamo dobrih namenov.
  2. brezpogojna izbira: ne glede na to kaj delamo v življenju- na koncu si bomo sodili sami in se prav tako sami odločili ali gremo v nebesa ali ne.