Galileja
• Jezus tu preživel svojo mladost.
• Doma skoraj vsi apostoli.
• V severnem delu mnogo poganov (Galil hagoim = onkraj poganov).
Genezareško jezero = Tiberijsko morje
-280m n.v., D=21km, Š=11km, P=170km2
Veliko rib.
Nenadni hudi viharji.
Samarija
• Južno od Galileje.
• Mešanci med Asirci in Izraelci.
• Asirci prišli 722 pr. Kr., Judje odpeljani v asirsko ujetništvo; ostali pomešali z Asirci.
• Ob vrnitvi se odtujijo.
• 5. st. pr. Kr. si zgradijo svoj lastni tempelj.
• Od Stare zaveze ohranijo samo pet Mojzesovih knjig.
• V času JK se Judje in Samarijani smrtno sovražijo.
• Judu ni bilo dovoljeno sprejeti vodo od Samarijana.
• Samarijani napadali Jude, ko so potovali iz Galileje.
Judeja
• Južno od Samarije.
• Prebivalci samo Judi.
• Najbolj gorata, pusta.
• Središče je skalnata planota, na tej Jeruzalem (100.000 prebivalcev v času JK)
• Vzhodno od mesta globoka Cedronska dolina in Oljska gora.
• Vzhodno je Mrtvo morje brez rib in rastlin.
Politične razmere
• Smrt Aleksandra Velikega 323 pr. Kr. → egiptovski kralji → sirski kralji.
• Osvoboditev od Juda Makabejca (†161pr.Kr.)
• 63 pr. Kr. Pompej → Idumejec Antipater pride do veljave → sin Herod postane judovski kralj 40 pr. Kr. (by rimski senat).
• Žezlo tako odvzeto Judovemu rodu – “polnost časov” (Gal 4,4)
Herod Veliki
• Spreten, a nasilen vladar.
• Bogate vojne izkušnje.
• Naklonjenost cesarja Avgusta.
• Za naklonjenost Judov prenovil in povečal tempelj ter skrbel za blaginjo.
• Umoril ženo, strica, tri sinove… (10x oženjen)
• V strahu za svoj prestol.
• Umrl po mučni bolezni 4 pr. Kr.! (razlaga sledi)
Arhelaj
• Po Herodovi smrti dežela pripada trem Herodovim sinovom.
• Arhelaj dobi Judejo, Idumejo in Samarijo ter naslov “poglavar narodov”.
• Krut vladar – nakoplje sovraštvo podložnikov (Mt 2,22).
• Judje in Samarijani ga tožijo pri cesarju.
• Po 10-letnem vladanju izgnanstvo v Galijo.
Rimski upravitelji
• Zavladajo po Arhelaju.
• Podrejeni cesarskim namestnikom v Siriji.
• Prebivali v Herodovi palači v Cezareji.
• Ob velikih praznikih prišli v Jeruzalem.
• Najvišji deželni sodniki, vrhovni poveljniki vojske in vodje deželne uprave.
Pilat
• Peti rimski upravitelj po vrsti (26–32 po Kr.)
• Ošaben, nasilen, grabežljiv, podkupljiv.
• Mnogo Judov usmrtiti brez sodne preiskave.
• Judovsko ljudstvo preziral, večkrat žalil njihov verski čut.
• Slednjič izgnan v Galijo.
Tempelj
• Središče verskega, narodnega življenja.
• Herod Veliki 19 pr. Kr. razkošno prenovil → ena najveličastnejših stavb starega sveta.
• Dvor duhovnikov (vsak dan daritve), dvor Izraelcev, najdalj dvor žena, dvor poganov.
• Na zunanjem dvoru prodajale in kupovale daritvene živali in zamenjavali rimski denar.
• Iz belega marmorja in cedrovine, pozlačena streha. Obsegalo je “sveto” in “presveto”.
Sveto:
• miza za posvečene hlebe,
• sedmerorami svečnik,
• oltar za zažiganje kadila,
• tja samo duhovniki.
Presveto:
• ves čas prazno,
• enkrat na leto duhovnik na veliki spravni dan,
• pri vhodu pregrinjalo
Shodnica = sinagoga
• Četverokotne zgradbe, 1 glavni vhod, 2 stranska, več ladij.
• Omara s svetopisemskimi zvitki SZ.
• Vzvišen prostor, kjer brali odlomke iz SP.
• Ob sobotah in praznikih zbirali k božji službi.
• Molitev, branje postave in prerokov, pridigo, blagoslov, če duhovnik.
• SP lahko vsakdo razlagal.
Veliki zbor = sinedrij
• Najvišja judovska upravna oblast v Jeruzalemu in najvišje judovsko sodišče.
• Razsojali v verskih in važnih političnih zadevah.
• V verskih zadevah segala oblast preko Judeje in Palestine. (Apd 9,2)
• Soditi, kaznovati, tudi s smrtjo, če tako določala Mojzesova postava.
• Rimska vlada pustila sinedriju neodvisnost (ker versko življenje neločljivo vezano od političnega), rimski upravitelji potrdili in izvršili smrtne obsodbe.
• Največji vpliv po Herodovi smrti, pod rimskimi upravitelji.
• L. 70 po Kr. delovanje za vedno preneha.
• 71 članov: veliki duhovniki (dejanski veliki duhovnik, odstavljeni veliki duhovniki in poglavarji 24 duhovniških vrst, ki so opravljale službo v templju), pismouki (učitelji in razlagalci Mojzesove postave) in starešine (zastopniki bogatih in vplivnih judovskih rodbin).
• Seje v posvetovalnici v bližini templja ali v palači velikega duhovnika.
• Veliki duhovnik skliceval seje, predsedoval.
Prazniki
1. velikonočni
2. binkoštni
3. šotorski
Ob teh treh praznikih je moral vsak Jud v Jeruzalem, razen žensk, otrok in bolnih, ki niso mogli hoditi peš.
4. spravni dan
5. tempeljsko posvečenje
Velika noč (hebr. pesah = mimohod)
• Glavni praznik.
• Praznik opresnikov.
• Prve dni meseca aprila.
• Rešitev Izraelcev iz Egipta.
• Praznik prve žetve (prinesli Bogu prve snope žita).
• Praznovanje začelo po sončnem zahodu s “pasho” po 10 do 20 okoli enega jagnjeta.
• Izven Jeruzalema se ni obhajal.
Binkošti = pentekoste
• Sedem tednov po drugem velikonočnem dnevu.
• Praznik žetve (darovali prve hlebe).
• Trajal en dan.
Šotorski praznik = sukkot
• Začetek oktobra.
• 40 letno potovanje skozi puščavo in bivanje v šotorih.
• Zahvala za trgatev.
• Osmina, vsak Izraelec moral stanovati v šotoru iz vej na cesti, stehi ali dvorišču svoje hiše.
• Vsak dan sprevod duhovnika in levitov.
• Studenčnico izliv v posodo na oltarju, odtekla v zemljo.
Spravni dan = Yom Kippur
• Proti koncu septembra.
• Izbris grehov ljudstva in duhovnikov
• Počitek kakor v soboto.
• Strogi post.
• Duhovnik vstopil v “presveto”.
Stranke
1. farizeji
2. saduceji
3. herodovci (zavzemali, da bi vsa Palestina bila nerazdeljena pod oblast Herodove kraljeve hiše)
4. (eseni): judovski asketi, podobni poznejšim krščanskim redovnikom, skupno premoženje, največja skromnost, brez žensk, pokorščina, daritve zametavali, zmernost v jedi, dejanska ljubezen do bližnjega.
Farizeji
• Isti verski nazori kot judovsko ljudstvo.
• Strožje izvrševanje vseh SZ postav (že smešno)
• Obvarovati judovstvo tujega.
• Na ljudstvo največji vpliv.
• Pismouki večinoma farizeji (največji vpliv v sinedriju).
• Svetost zunanja in hinavska.
• bogovladje
Saduceji
• Odklanjali vero v prihodnje vstajenje in življenje, v angele in duhove.
• Verovali v Boga, tajili božjo previdnost in njen vpliv na človeka.
• SP priznavali za božjo besedo.
• S farizeji ves čas v konfliktih.
• Ohranili izročila pri duhovniški službi zavoljo ljudstva.
• V času rimskih oblastnikov veliki duhovniki saduceji.
• Privržencev malo, ti iz najimenitnejših, najvplivnejših in najbogatejših rodbin.
Časovni podatki - rojstvo
• Današnje štetje vpeljano v 6. stoletju.
• Prej šteli leta od ustanovitve Rima.
• L. 525 scitski menih Dionizij Mali za izhodno točko Kristusovo rojstvo (l. 754 o. u. R.)
• Herodova smrt in popisovanje prebivalstva.
Herodova smrt
• Judovski zgodovinar Jožef Flavij v “Judovskih starožitnostih”.
• Pred svojo smrtjo pol leta hudo bolan ležal v Jerihi, umrl 4 pr. Kr. (v času prihod Modrih še živ v Jeruzalemu).
• Po odhodu Modrih pobije vse dečke do dveh let (Mt 2,16).
• Jezus rojen najkasneje 748 o.u.R. (6 pr.Kr.)
Kvirinijevo popisovanje
• Cesar Avgust trikrat dal popisati prebivalstvo: 28 in 8 pr.Kr. in 14 po Kr.
• Kvirinij l. 12 pr. Kr. postal konzul, nato poslan v Sirijo za popisovanje.
• Cerkveni pisatelj Tertulijan pripisuje popisovanje Saturninu.
• Kvirinij začel, končal Saturnin ali Kvirinij v imenu Saturnina vodil popisovanje.
• Jezus rojen najpozneje l. 6 pr. Kr.
Mesec in dan rojstva
• Ne vemo nič gotovega.
• Prve tri stoletja praznik rojstva ni obhajal.
• 25. december dan “rojstva nepremagljivega Sonca”.
• Rimljani izbrali čas, ko ljudstvo ni bilo na polju – t.j. zimski čas (po prvem jesenskem dežju oktobra in novembra in pred nujnim poljskim delom v januarju in februarju).
Javno delovanje - začetek
• Krst v Jordanu v petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija (Lk 3,1) = avg 28 do avg 29 l.
• Luka lahko štel po načinu Sircev in rabinov (leto pričenjali z oktobrom), ali štel sovladanje Tiberija z Avgustom → premakniti za leto do dve nazaj.
• Dan krsta 6. januar že od 2. st.
• Evangeliji: od krsta do prvega javnega nastopa v Jeruzalemu ob veliki noči pretekla 2 meseca.
• Ob krstu star 33 do 35 let.
• 30. leta so usposabljala moškega za levitska opravila in za javne nastope.
Koliko let javno deloval?
• Nikjer izrecno omenjeno.
• Prvi trije evangeliji opisujejo delovanje v Galileji in zadnje dogodke pred smrtjo → strniti v leto in tri mesece.
• Janez zajel življenje v pregleden zgodovinski okvir, opiral na judovske praznike.
• Omenja tri različne velike noči (Jn 2,13; 6,4; 11,55) → dve leti in tri meseci; mogoče celo štiri (Jezus ozdravi bolnega moža) → tri leta.
Dan smrti
• Gotovo, da je umrl petek in dan poprej jedel velikonočno jagnje.
• Prvi trije evangeliji: obhajal zadnjo večerjo prvi dan opresnikov → umrl 15. nizana.
• Janez: obhajal pred velikonočnim praznikom in umrl, ko so nasprotniki jedli jagnje → umrl 14. nizana.
• Nasprotje navidezno: dan smrti bil navaden delovni dan → umrl 14. nizana.
• Če 14. nizan petek, jagnje klali dan poprej v četrtek, ker premalo časa za klanje zaradi sobotnega počitka. Jedli poljubno 13. ali 14. nizana.
Leto smrti
• Izračunati, kdaj 14. nizan petek.
• Judje šteli leta po luninih mesecih, niso se držali stalnega koledarja.
• Astronomski računi: leto 30 (7. april) in leto 33 (3. april).
• Rojen vsaj 6 let pr. Kr. → najverjetneje umrl 7. aprila leta 30, star približno 36 let.
petek, 1. februar 2008
Jezusov čas (Povzeto po knjižici Jezus Kristus dr. Andreja Snoja, Ljudska knjigarna Ljubljana, 1943)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar