Jezusov čas (Povzeto po knjižici Jezus Kristus dr. Andreja Snoja, Ljudska knjigarna Ljubljana, 1943)

Palestina v Jezusovem čas

Galileja
• Jezus tu preživel svojo mladost.
• Doma skoraj vsi apostoli.
• V severnem delu mnogo poganov (Galil hagoim = onkraj poganov).

Genezareško jezero = Tiberijsko morje
-280m n.v., D=21km, Š=11km, P=170km2
Veliko rib.
Nenadni hudi viharji.

Samarija
• Južno od Galileje.
• Mešanci med Asirci in Izraelci.
• Asirci prišli 722 pr. Kr., Judje odpeljani v asirsko ujetništvo; ostali pomešali z Asirci.
• Ob vrnitvi se odtujijo.
• 5. st. pr. Kr. si zgradijo svoj lastni tempelj.
• Od Stare zaveze ohranijo samo pet Mojzesovih knjig.
• V času JK se Judje in Samarijani smrtno sovražijo.
• Judu ni bilo dovoljeno sprejeti vodo od Samarijana.
• Samarijani napadali Jude, ko so potovali iz Galileje.

Judeja
• Južno od Samarije.
• Prebivalci samo Judi.
• Najbolj gorata, pusta.
• Središče je skalnata planota, na tej Jeruzalem (100.000 prebivalcev v času JK)
• Vzhodno od mesta globoka Cedronska dolina in Oljska gora.
• Vzhodno je Mrtvo morje brez rib in rastlin.


Politične razmere
• Smrt Aleksandra Velikega 323 pr. Kr. → egiptovski kralji → sirski kralji.
• Osvoboditev od Juda Makabejca (†161pr.Kr.)
• 63 pr. Kr. Pompej → Idumejec Antipater pride do veljave → sin Herod postane judovski kralj 40 pr. Kr. (by rimski senat).
• Žezlo tako odvzeto Judovemu rodu – “polnost časov” (Gal 4,4)


Herod Veliki
• Spreten, a nasilen vladar.
• Bogate vojne izkušnje.
• Naklonjenost cesarja Avgusta.
• Za naklonjenost Judov prenovil in povečal tempelj ter skrbel za blaginjo.
• Umoril ženo, strica, tri sinove… (10x oženjen)
• V strahu za svoj prestol.
• Umrl po mučni bolezni 4 pr. Kr.! (razlaga sledi)


Arhelaj
• Po Herodovi smrti dežela pripada trem Herodovim sinovom.
• Arhelaj dobi Judejo, Idumejo in Samarijo ter naslov “poglavar narodov”.
• Krut vladar – nakoplje sovraštvo podložnikov (Mt 2,22).
• Judje in Samarijani ga tožijo pri cesarju.
• Po 10-letnem vladanju izgnanstvo v Galijo.


Rimski upravitelji
• Zavladajo po Arhelaju.
• Podrejeni cesarskim namestnikom v Siriji.
• Prebivali v Herodovi palači v Cezareji.
• Ob velikih praznikih prišli v Jeruzalem.
• Najvišji deželni sodniki, vrhovni poveljniki vojske in vodje deželne uprave.


Pilat
• Peti rimski upravitelj po vrsti (26–32 po Kr.)
• Ošaben, nasilen, grabežljiv, podkupljiv.
• Mnogo Judov usmrtiti brez sodne preiskave.
• Judovsko ljudstvo preziral, večkrat žalil njihov verski čut.
• Slednjič izgnan v Galijo.


Tempelj
• Središče verskega, narodnega življenja.
• Herod Veliki 19 pr. Kr. razkošno prenovil → ena najveličastnejših stavb starega sveta.
• Dvor duhovnikov (vsak dan daritve), dvor Izraelcev, najdalj dvor žena, dvor poganov.
• Na zunanjem dvoru prodajale in kupovale daritvene živali in zamenjavali rimski denar.
• Iz belega marmorja in cedrovine, pozlačena streha. Obsegalo je “sveto” in “presveto”.
Sveto:
• miza za posvečene hlebe,
• sedmerorami svečnik,
• oltar za zažiganje kadila,
• tja samo duhovniki.
Presveto:
• ves čas prazno,
• enkrat na leto duhovnik na veliki spravni dan,
• pri vhodu pregrinjalo


Shodnica = sinagoga
• Četverokotne zgradbe, 1 glavni vhod, 2 stranska, več ladij.
• Omara s svetopisemskimi zvitki SZ.
• Vzvišen prostor, kjer brali odlomke iz SP.
• Ob sobotah in praznikih zbirali k božji službi.
• Molitev, branje postave in prerokov, pridigo, blagoslov, če duhovnik.
• SP lahko vsakdo razlagal.


Veliki zbor = sinedrij
• Najvišja judovska upravna oblast v Jeruzalemu in najvišje judovsko sodišče.
• Razsojali v verskih in važnih političnih zadevah.
• V verskih zadevah segala oblast preko Judeje in Palestine. (Apd 9,2)
• Soditi, kaznovati, tudi s smrtjo, če tako določala Mojzesova postava.
• Rimska vlada pustila sinedriju neodvisnost (ker versko življenje neločljivo vezano od političnega), rimski upravitelji potrdili in izvršili smrtne obsodbe.
• Največji vpliv po Herodovi smrti, pod rimskimi upravitelji.
• L. 70 po Kr. delovanje za vedno preneha.
• 71 članov: veliki duhovniki (dejanski veliki duhovnik, odstavljeni veliki duhovniki in poglavarji 24 duhovniških vrst, ki so opravljale službo v templju), pismouki (učitelji in razlagalci Mojzesove postave) in starešine (zastopniki bogatih in vplivnih judovskih rodbin).
• Seje v posvetovalnici v bližini templja ali v palači velikega duhovnika.
• Veliki duhovnik skliceval seje, predsedoval.


Prazniki
1. velikonočni
2. binkoštni
3. šotorski
Ob teh treh praznikih je moral vsak Jud v Jeruzalem, razen žensk, otrok in bolnih, ki niso mogli hoditi peš.
4. spravni dan
5. tempeljsko posvečenje


Velika noč (hebr. pesah = mimohod)
• Glavni praznik.
• Praznik opresnikov.
• Prve dni meseca aprila.
• Rešitev Izraelcev iz Egipta.
• Praznik prve žetve (prinesli Bogu prve snope žita).
• Praznovanje začelo po sončnem zahodu s “pasho” po 10 do 20 okoli enega jagnjeta.
• Izven Jeruzalema se ni obhajal.


Binkošti = pentekoste
• Sedem tednov po drugem velikonočnem dnevu.
• Praznik žetve (darovali prve hlebe).
• Trajal en dan.


Šotorski praznik = sukkot
• Začetek oktobra.
• 40 letno potovanje skozi puščavo in bivanje v šotorih.
• Zahvala za trgatev.
• Osmina, vsak Izraelec moral stanovati v šotoru iz vej na cesti, stehi ali dvorišču svoje hiše.
• Vsak dan sprevod duhovnika in levitov.
• Studenčnico izliv v posodo na oltarju, odtekla v zemljo.


Spravni dan = Yom Kippur
• Proti koncu septembra.
• Izbris grehov ljudstva in duhovnikov
• Počitek kakor v soboto.
• Strogi post.
• Duhovnik vstopil v “presveto”.


Stranke
1. farizeji
2. saduceji
3. herodovci (zavzemali, da bi vsa Palestina bila nerazdeljena pod oblast Herodove kraljeve hiše)
4. (eseni): judovski asketi, podobni poznejšim krščanskim redovnikom, skupno premoženje, največja skromnost, brez žensk, pokorščina, daritve zametavali, zmernost v jedi, dejanska ljubezen do bližnjega.


Farizeji
• Isti verski nazori kot judovsko ljudstvo.
• Strožje izvrševanje vseh SZ postav (že smešno)
• Obvarovati judovstvo tujega.
• Na ljudstvo največji vpliv.
• Pismouki večinoma farizeji (največji vpliv v sinedriju).
• Svetost zunanja in hinavska.
• bogovladje


Saduceji
• Odklanjali vero v prihodnje vstajenje in življenje, v angele in duhove.
• Verovali v Boga, tajili božjo previdnost in njen vpliv na človeka.
• SP priznavali za božjo besedo.
• S farizeji ves čas v konfliktih.
• Ohranili izročila pri duhovniški službi zavoljo ljudstva.
• V času rimskih oblastnikov veliki duhovniki saduceji.
• Privržencev malo, ti iz najimenitnejših, najvplivnejših in najbogatejših rodbin.


Časovni podatki - rojstvo
• Današnje štetje vpeljano v 6. stoletju.
• Prej šteli leta od ustanovitve Rima.
• L. 525 scitski menih Dionizij Mali za izhodno točko Kristusovo rojstvo (l. 754 o. u. R.)
• Herodova smrt in popisovanje prebivalstva.


Herodova smrt
• Judovski zgodovinar Jožef Flavij v “Judovskih starožitnostih”.
• Pred svojo smrtjo pol leta hudo bolan ležal v Jerihi, umrl 4 pr. Kr. (v času prihod Modrih še živ v Jeruzalemu).
• Po odhodu Modrih pobije vse dečke do dveh let (Mt 2,16).
• Jezus rojen najkasneje 748 o.u.R. (6 pr.Kr.)


Kvirinijevo popisovanje
• Cesar Avgust trikrat dal popisati prebivalstvo: 28 in 8 pr.Kr. in 14 po Kr.
• Kvirinij l. 12 pr. Kr. postal konzul, nato poslan v Sirijo za popisovanje.
• Cerkveni pisatelj Tertulijan pripisuje popisovanje Saturninu.
• Kvirinij začel, končal Saturnin ali Kvirinij v imenu Saturnina vodil popisovanje.
• Jezus rojen najpozneje l. 6 pr. Kr.


Mesec in dan rojstva
• Ne vemo nič gotovega.
• Prve tri stoletja praznik rojstva ni obhajal.
• 25. december dan “rojstva nepremagljivega Sonca”.
• Rimljani izbrali čas, ko ljudstvo ni bilo na polju – t.j. zimski čas (po prvem jesenskem dežju oktobra in novembra in pred nujnim poljskim delom v januarju in februarju).


Javno delovanje - začetek
• Krst v Jordanu v petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija (Lk 3,1) = avg 28 do avg 29 l.
• Luka lahko štel po načinu Sircev in rabinov (leto pričenjali z oktobrom), ali štel sovladanje Tiberija z Avgustom → premakniti za leto do dve nazaj.
• Dan krsta 6. januar že od 2. st.
• Evangeliji: od krsta do prvega javnega nastopa v Jeruzalemu ob veliki noči pretekla 2 meseca.
• Ob krstu star 33 do 35 let.
• 30. leta so usposabljala moškega za levitska opravila in za javne nastope.


Koliko let javno deloval?
• Nikjer izrecno omenjeno.
• Prvi trije evangeliji opisujejo delovanje v Galileji in zadnje dogodke pred smrtjo → strniti v leto in tri mesece.
• Janez zajel življenje v pregleden zgodovinski okvir, opiral na judovske praznike.
• Omenja tri različne velike noči (Jn 2,13; 6,4; 11,55) → dve leti in tri meseci; mogoče celo štiri (Jezus ozdravi bolnega moža) → tri leta.


Dan smrti
• Gotovo, da je umrl petek in dan poprej jedel velikonočno jagnje.
• Prvi trije evangeliji: obhajal zadnjo večerjo prvi dan opresnikov → umrl 15. nizana.
• Janez: obhajal pred velikonočnim praznikom in umrl, ko so nasprotniki jedli jagnje → umrl 14. nizana.
• Nasprotje navidezno: dan smrti bil navaden delovni dan → umrl 14. nizana.
• Če 14. nizan petek, jagnje klali dan poprej v četrtek, ker premalo časa za klanje zaradi sobotnega počitka. Jedli poljubno 13. ali 14. nizana.


Leto smrti
• Izračunati, kdaj 14. nizan petek.
• Judje šteli leta po luninih mesecih, niso se držali stalnega koledarja.
• Astronomski računi: leto 30 (7. april) in leto 33 (3. april).
• Rojen vsaj 6 let pr. Kr. → najverjetneje umrl 7. aprila leta 30, star približno 36 let.

Silvestrovanje veroukarjev

No, tole je verjetno moja najaktualnejša objava. Posnetki, ki so nastali na našem silvestrovanju v Šmihelu nad Mozirjem (fotke in nekaj videov s sankanja), so še topli, pa vendar že dosegljivi na spletu. Lahko si ogledate vse, kar je nastalo na sankanju, na spletu pa so tudi že vse ostale fotke s silvestrovanja. Upam, da mi bo kmalu uspelo splet postaviti tudi posnetke kabareta. Kar je posnetega, je fantastično - režim se že celo uro, medtem ko postavljam ves ta material na picasso...
Uživajte tudi vi!

Powered by ScribeFire.

Spomini na...

Kar nekaj razglednic se je že nabralo na moji mizi, pa ne vem, katere ste že videli, katere ne, zato sem se odločil, da jih postavim na ogled kar na spletu. Da ne bo potem "nisem vedel"...
Ena razglednica je skupinska, iz časa, ko so "združeni zbori" gostovali pri zdomcih.














Potem je ena s posebno vrednostjo: Tilen se je namreč sredi svojega "absolvenskega" v Grčiji spomnil na nas - mislim, sredi vsega, kar našteva, se mu je takorekoč stožilo po nas. A ni to nekaj najbolj romantičnega, kar ste kdaj doživeli? ;0)



















Dve sta pa Janini. Število niti ni presenetljivo, glede na dejstvo, da je pač najdlje v tujini.
















































Ko vas torej kdaj naskakuje skušnjavec, ki vas hoče prepričati, da vas nihče nima rad in da je ni skupine, kjer bi vas vzeli za svojo / svojega, priklikajte na tole objavo in malo preberite vsebino razglednic, pa vam bo lažje...

Raziskave na embrionalnih matičnih celicah (Tina)

To temo sem malce zamudil in sem uletel ravno ko ste vsi začeli govoriti, pa nisem vedel o čem.

Ana. Povedala je da ne ve. Misli, da bi morala o tem vedeti več. Misli, da je tudi nekaj etike pri njenem študiju, a ne dovolj.

Anže je kasneje modro pripomnil, da je lani Slovenija odločno podprla razvoj na tem področju.

Sicer pa se vprašanje tiče tega, da je ob spočetvi človek še skupek nediferenciranih matičnih celic, ki bi se lahko uporabile za zdravljenje poškodovanega tkiva, regeneracijo in pri mnogih drugih situacijah. Moralno vprašanje je seveda, če s tem ubijemo ravno spočetega človeka.

Kdaj se začne življenje?
Kdo ima pravico do življanja?
Kakšno pravico do življenja ima?

RKC je 1.8.2006(?) izrazila razočaranje nad odločitvijo RS za nadaljevanje oz. začetek razvoja na EMC. Hkrati je Bush ta razvoj preprečil z vetom. Zadaj verjetno stojijo medianski volilci - ameriški Evangeličani.

Ps 130

13 Zares, ti si ustvaril moje ledvice,
me stkal v materinem telesu.
14 Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen,
čudovita so tvoja dela,
moja duša to dobro pozna.
15 Moje kosti niso bile skrite pred tabo,
ko sem bil narejen na skrivnem,
stkan v globočinah zemlje.
16 Moj zarodek so videle tvoje oči.
V tvojo knjigo so bili vsi zapisani,
dnevi, ki so bili oblikovani,
ko ni še nobeden od njih obstajal.

Sv. Pismo pravi, da je potrebno varovati, čuvati in služiti bolnim in onemoglim. Jezus pokaže vrednost življanje, ko se žrtvuje na križu. Vrednost življenja je v vstajenju - človek mora eventuelno umreti.

Sv. Avguštin se je že davno dotaknil vprašanja, kdaj je človek zares človek, človek z dušo. Trdil je, da ima zarodek sprva vegetativno dušo, ta postane animalična in v 40. dnevu po spočetju ta postane prava človeška duša. Pri ženskah naj bi se to kajpada zgodilo nekoliko kasneje. Mislim, da nekje po 40. letu, a nisem siguren. Kasneje je Cerkev to doktrino zavrgla in trdila, da vedno ob spočetju nastane človek.

Laični sekulariziran seveda teg ani upošteval. Tako zannastveniki, vlade in ljudstvo nasploh praktično povsod sprejemajo splav. Zakonito je dovoljen, logična posledica je potemtakem tudi, da so raziskave na EMC dovoljene in moralno sprejemljive. Kot absurd lahko pogledamo umetno oploditev v epruveti, kjer zavžejo več kot polovico zarodkov, a ne dovolijo, da bi na teh zarodkih delali raziskave, kljub temu, da po drugi strani trdijo, da to niso živa bitja ali celo ljudje.

Ali smemo vzeti del sebe, svojo celiso in narediti iz sebe klon? Bog nam daje edinstvenost, eno samo dušo. Zato kloniranje ni sprejemljivo s krščanskega vidika. Z EMC bi lahko ozdravljali določene bolezni, recimo sladkorno bolezen. Ali smo res mi najpomembnejši, ali lahko žrtvujejmo nekoga za svoje ozdravljenje?

Cerkev zagovarja oploditev in viro (v telesu) in ne oploditev in vitro (v umetnem okolju) ter homologne (s celicami para, ki ima otroke) in ne heterologne (s celicami para, ki nima teh otrok) oploditve.

Pogledali smo si še izsek oddaje, kjer so spregovorili o tej problematiki. Strinjali smo se, da vse zavisi od našega osebnega pogleda na življenje oz. na začetek življenja. Če življenja kot takega na spoštuješ oz. ne priznavaš oploditve kot začetka življenja tudi nimaš problemov z razvojem in izkoriščanjem EMC. Kot kristjani, ki nam je Kristus pokazal pravo vrednost življenja, ki se kaže v spoštovanju tuzemskega in teženju k onostranskem življenju ter v življenju kot Božjem daru, pa vidimo da je življenje sveto in da ni potrebe po prekomernem zdravljenju ljudi še manj pa je smiselno pobijati ljudi za tovrstno zdravljenje.

Avguštin in človekovo opravičenje (Primož)

Verouk smo začeli s tole priliko:
Prilika o farizeju in cestninarju
9 Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal tole priliko: 10 »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. 11 Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. 12 Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ 13 Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ 14 Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«

Ali je šel cestninar drgačen domov? Kaj pomeni to opravičenje? Kaj o tem pravi (kdo drug kot) Pavel?

Opravičenje po veri
21 Zdaj pa se je brez postave pokazala Božja pravičnost, o kateri pričujejo postava in preroki. 22 Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: 23 saj so vsi grešili in so brez Božje slave, 24 opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. 25 Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri. S tem je hotel pokazati svojo pravičnost, zaradi odpuščanja prej storjenih grehov, v Božji potrpežljivosti. 26 Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.
27 Kje je torej razlog za ponašanje? Ni ga. Po kakšni postavi? Po delih? Ne, temveč po postavi vere. 28 Menimo namreč, da človek doseže opravičenje po veri, brez del postave. 29 Je morda Bog samo Bog Judov? Ali ni tudi Bog poganov? Gotovo, tudi Bog poganov. 30 Saj je en sam Bog, ki bo obrezane opravičil iz vere, neobrezane pa po veri. 31 Mar potemtakem z vero razveljavljamo postavo? Nikakor, ampak postavo uveljavljamo.

Pavel pravi, da ko je Adam grešil, se je Bog oddaljil od človeka, zapravili smo Božjo bližino. Božji Sin pa je nato s svojo smrtjo sprejel naše grehe. Pravno gledano je taka kompenzacija nesmiselna. Človek pa je opravičen po svoji veri v Kristusa.

Tudi sv. Avguštin se je dotaknil te teme v svoji knjigi O Duhu in besedi . To delo je nastalo na podlagi dopisov s prijateljem Marcelinom, Avguštin pa je inspiracjo dobil pri Pelagiju, asketu, ki ga je Cerkev proglasira za heretika zaradi njegovaga nauka o Adamu in izvirnem grehu. Trdil je namreč, da izvirnega greha ni ter da je vsak človek rešen po svojem trudu. O nemoči človeka je pisal Pavel:

15 Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim. 16 Če pa počenjam to, česar nočem, priznavam, da je postava dobra. 17 Potemtakem tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. 18 Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni. 19 Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem. 20 Če pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. 21 V sebi torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. 22 Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z Božjo postavo, 23 v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. 24 Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa te smrti? 25 Zahvaljen bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Potemtakem z umom služim Božji postavi, z mesom pa postavi greha.

Avguštin je tako po eni strani trdil, da je človek ranjen po izvirnem grehu in tako tudi oddaljen od Boga, Pelagij pa, da izvirnega greha sploh ni. Podoben razkol je tudi med postavo, kot jo poznajo farizeji in milostjo, kot jo oznanja Pavel.

Farizeji imajo 365 prepovedi, ničkoliko zapovedi, pravijo da ima človek sposobnost, da sam sledi vsem zapovedim in prepovedim, postavo lahko izpolnjujemo tudi brez ljubezni. Nevarnost napuha (Adam, Eva, padli angeli).

Pavel pa poudarja milost. Pravi, da postave ni možno izpolnjevati, postava namreč predvsem pokaže, da se človek ne more sam rešiti. Človek vidi, da ne more izpolniti postave.

"Duh, ki daje življenje in črka, ki ubija" Duh, evangelisti nam oznanjajo milost, ljubezen, Boga, ki ljubi to, da ne grešimo, po drugi strani pa nam daje črko, postavo, ki nam pokaže, kaj je za narediti, ne mora pa razpoložiti srca, odpreti ga ljubezni in milosti. Človek tore ne more nič storiti brez milosti. Opravičeni smo torej po milosti, ki nam daje ljubezen in vero.

Pavel predstavi postavo del, ki pomeni naše izpolnjevanje del po postavi, za opravljanje katerih odnos do Boga ni potreben, predstavi pa tudi postavo vere. Pri njej je predvsem pomemben odnos do Boga, iz tega namreč izira postava del, to ravno ta nam kaže pot do Boga. Ali gre torej v Stari Zavezi, pri judovstvu samo za izpolnjevanje postave del in v Novi Zavezi za postavo vere, za odnos do Boga?

Jezus o tem pravi: 17 »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. 18 Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi. 19 Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu. 20 Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.«

Jezus je torej postavo dopolnil, ne spremenil. Postavo imamo vžgano v srcih in jo lahko izpolnjujemo le z milostjo. Ali se svobodno odločamo aprejeti ali ne sprejeti milost? Bog dela vse v nas, tudi to, da verujemo. Sami pa se odločimo, če to sprejmemo.

Če še povzamemo vse skupaj najdemo neko zaporedje in ponavljanje dogodkov. Iz postave prehajamo v vero, iz vere v milost, iz milosti v odvisnost sebi, od tod v svobodo in iz svobode v iskanje pravičnosti. To pa nas zopet pripelje do postave.

Dela so storjena v veri, vera se izraža preko del. Vse pa je v odnosu do Boga.

Velikonočni izlet

Ker sem predolgo vlekel (in še vlečem) z objavo zapisnika s Tilnove teme o mormonih, v zadoščenje pošiljam povezavo do nečesa lepega - do nečesa, kar bo (upam) priklicalo malo veselja v vaša srca...
Prižgi zvočnike, klikni na spodnjo povezavo in uživaj! ;o)
http://video.google.co.uk/videoplay?docid=2276009047301866366&hl=en-GB

KATOLIŠKI OCVIRKI ali problemi v katoliški cerkvi (Jure, 14. maj 2007)

I. Nekdo drug
- Vsi računajo na drugega, da bo vse naredil.
- Anže bi Ferrarija. :-)

II. Odhod iz cerkve po birmi
- Premalo aktivno za mlade.
- Cerkev bi se morala prilagoditi, posodobiti (v mejah normale).
- Sveta maša bi morala biti privlačna.

III. Strpnost do drugih verstev
- Preveč opravka z drugimi.
- Opravljanje.
- Želja po spreobrnitvi drugih.

IV. Vprašanje vere – kako močna je?
- Zaupaj Bogu, kakor da je vse odvisno od Njega, delaj pa, kot da je vse odvisno od tebe.